Bruseljski birokrati so po zaključku spletnega anketiranja prebivalcev Evropske unije napovedali, da bodo predlagali odpravo premikanja ure dvakrat na leto. Potem naj bi vse leto obveljal le poletni čas. To pomeni, da vse leto vstajamo eno uro prej. Poletni čas pa ni tisti, ki je v skladu z našim telesnim biološkim ritmom; s tem je v skladu le zimski čas. Kaj to pomeni za naše telesno in duševno zdravje?
Strokovnjaki opozarjajo, da bo to stalno prilagajanje telesa na nenaraven ritem izzvalo le še več zdravstvenih težav.
Stres in preobremenjen imunski sistem
Za komentar smo zaprosili slovensko strokovnjakinjo Natašo Klarič, ki ljudem svetuje o zdravem načinu življenja in prehrani. »Premikanje ure oziroma vsakršna sprememba vsakdanjega urnika vrže iz ravnotežja človekov cirkadijski ritem. Prilagajanje po nepotrebnem troši energijo in s tem je telo izpostavljeno stresu. Stres obremeni telo in imunski sistem postane preobremenjen. To je nato podlaga za razvoj telesnih in psihičnih bolezni. Glede na to, kako pozno sonce v Evropski uniji vzide pozimi, bi bilo najbolje imeti stalen zimski čas, tako kot v starih časih! Ne razumem, zakaj vsiljevati poletni čas, saj bi s tem pozimi glede na sonce vstajali prezgodaj, ko telo še ni pripravljeno na zagon!«
Več depresije in sladkorne bolezni?
Till Roenneberg, kronobiolog iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu, je opozoril, da bi zaradi stalnega poletnega časa lahko več ljudi obolelo za sladkorno boleznijo in depresijo. Več ljudi bi tudi utegnilo imeti težave s spanjem in učenjem. Evropejci bi tako postali debelejši, manj bistri in bolj nezadovoljni.
Trajni poletni čas naj bi vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo za to prikrajšani. Če je poleti dlje časa svetlo, se tudi tvorba hormona melatonina, ki vpliva na zaspanost, začne pozneje, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati. V starosti približno 20 let je potreba po spanju največja.
Pri trajnem poletnem času vstajamo tudi več dni v temi. Glede na kraj domovanja naj bi tako imeli šest tednov več temnih šolskih juter.
Zjutraj več nesreč zaradi slabše zbranosti?
Alfred Wiater, predsednik Nemškega združenja za motnje in medicino spanja DGSM, pravi, da le zimski čas upošteva naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti. Svetloba in tema namreč vplivata na našo notranjo uro. Na čas, kdaj smo budni in utrujeni. Če smo pozimi dlje časa izpostavljeni jutranji temi, se ne zbudimo povsem. Zaradi tega smo slabše osredotočeni in zbrani, kar lahko botruje več napakam v šolah in na delovnih mestih ter več prometnim nesrečam.
Na srečo smo letos v noči na 25. oktober premaknili ure nazaj na zimski čas. In upamo, da bodo evropski birokrati nato upoštevali strokovne komentarje in ure ne bodo več premaknili na poletni čas.
A.Š.
