Starejše ljudi obsojajo, če delajo. In jih obsojajo, če ne delajo. Če ostanejo v službi, jih kritizirajo, ker jemljejo službo mlajšim ljudem.
Čeprav ekonomisti temu pravijo zavajanje o »fiksni količini dela«. Če izstopijo iz rutine dela, jih ožigosajo za »pohlepne starčke«, ker posrkajo več virov, kot naj bi jim pripadalo, saj dopuščajo, da jih podpirajo mlajši delavci in ne prispevajo za »zlata leta« naslednjega rodu.
Tako se je v predsodke glede starosti, česar se je prijel izraz starizem, poglobila ameriška pisateljica Ashton Applewhite.
Zaradi starizma starejši delavci ne dobijo zahtevnejšega dela, za katerega so odlično usposobljeni. Pristajajo pa v službah, ki ne izkoriščajo njihovih spretnosti in izkušenj. Težje dobijo tudi delo za skrajšan delovni čas in prostovoljska mesta. Sčasoma izgubijo pogum in popade jih malodušje. Zato povsem opustijo iskanje dela. Številni postanejo ekonomsko odvisni in prispevajo k napačnemu prepričanju, da so starejši breme za družbo. A starejši ljudje ne morejo ostati samozadostni, če so izgnani s trga dela.
Starejše delo bolj osrečuje
Starejši delavci prednjačijo v vodenju, nalogah, usmerjenih na podrobnosti, poslušanju, pisanju in reševanju težav. Tudi na visokotehnoloških področjih, kot je računalniška znanost; zlasti če se nove naloge nanašajo na predobstoječe spretnosti in znanja.
Po raziskavah so ljudje nad 65. letom starosti najsrečnejši pri svojem delu. Veliko ljudi meni, da so tisti v 60. in 70. letih, ki še vedno delajo, ujeti v svojih službah. Toda večina starejših ljudi dela, ker uživajo pri svojem delu.
Starejši delavci so zelo zanesljivi. Mit, da starejši izostajajo z dela zaradi bolezni, odseva zmotno kulturno povezavo med starostjo in boleznijo.
Mit, da ne obvladajo stresa, tudi ne drži. Prav izkušnje opremijo starejše delavce s sposobnostjo, da obravnavajo krize v širšem okviru in zlahka prebrodijo pisarniške drame.
Mlajši delavci so mogoče hitrejši, a se bolj motijo. Starejši so nemara počasnejši, to je odvisno tudi od narave naloge, vendar cenijo natančnost.
Zdravje in izkušnje so veliko boljši kazalci primernosti za delovno mesto kot starost, kar velja tudi za telesno naporne službe, kakšne so v gasilstvu ali letalstvu. Starejši delavci res dlje okrevajo po poškodbi na delu, vendar se redkeje poškodujejo. Kot vedno in povsod pa so ogromne razlike med posamezniki.
Predsodki torej ne držijo
Noben od negativnih predsodkov, s katerimi se soočajo starejši delavci, pod drobnogledom ne drži. Raziskave kažejo, da starejši niso nič manj motivirani ali zanesljivi kot mlajši delavci, tudi ne bolj občutljivi za družinske odgovornosti. Samo en stereotip, da se v povprečju manj verjetno ubadajo z razvojem poklicne poti, ima empirično podlago.
Glede dejanske delovne učinkovitosti pa je mogoče reči, da so starejši delavci prepričljivo boljši od mlajših sodelavcev. Na številnih delovnih mestih se učinkovitost izboljšuje prav s starostjo.
Delavci nad 60. in celo nad 70. letom so manj odsotni z dela, imajo manj nesreč, delajo bolj ubrano z drugimi, njihovi šefi trdijo, da so bolj zanesljivi, bolje presojajo in so na splošno boljši od svojih mlajših kolegov tako v kakovosti kot v količini donosa.
»Starejši zaposleni na zanje primernih mestih in pod dobrim vodenjem so izjemna dobrina za podjetja vseh vrst. Glede na osrednjo nalogo sodobnega življenja – ustvarjanje in izmenjavo zapletenih informacij – je trdna osnova vedenja bolj dragocena kot kdaj prej. Izkušeni delavci prinašajo tudi dragocene izkušnje in izbrušene medosebne veščine, boljšo presojo in bolj uravnotežen pogled na stvari, še pravi Applewhitova. Več preberite v knjigi Lepota let – manifest proti starizmu.
Ana Lovšin
